Zanimivo dolgočasna zgodba

 ZANIMIVO DOLGOČASNA ZGODBA MOJSTRA SHARE K. LEW-a   –   Intervju z Igorjem Gregorcem

 Igor, Qigong in Tai Chi šolo vodiš že od leta 1998, najprej pod Društvom Interes nato s svojim društvom. Izobraževal si se že predno si začel poučevati, se pa še vedno izobražuješ naprej in aktivno izpopolnjuješ znanja, ki nam jih podajaš. Na teh seminarjih in delavnicah si srečal nadvse zanimive učitelje, mojstre in velemojstre. Tudi take, ki ti niso bili ravno »pisani na kožo«. Starosto, velemojstra Share K. Lew-a vedno omenjaš z iskrenim navdušenjem. Zakaj?

 V zaključnem delu ene Qigong delavnice pri velemojstru Share-u smo se z njim usedli v krog in začel nam je pripovedovati zgodbo. Zgodbe se pravzaprav niti ne spomnim nič več, a bila je ena od zgodb iz njegovega življenja. Zelo dobro pa sem si zapomnil, kako sem to zgodbo sprejemal in dojemal sam.

Po krajšem sedenju v krogu so se mi prikradle nepotrpežljive misli: »Lahko bi počeli kaj bolj koristnega, na primer lahko bi vadili,  namesto da poslušamo to dolgočasno zgodbo. Mogoče se tiče koga, a mene sigurno ne.« Ne preveč zadovoljen sem nadaljeval s poslušanjem in počasi se mi je zazdelo, da sem se delno prepoznal v opisani osebi v zgodbi. Ko sem poslušal še naprej, mi je zgodba postajala vse  bolj zanimiva in že čez čas, sem se v tej zgodbi lahko celo prepoznal. Ko je na koncu zgodbe  mojster, kot po naključju, pogledal mene v oči, vstal in odšel,  sem počasi dojel, komu je bila predvsem vsa ta pripoved namenjena. Bil sem presenečen. Še bolj presenečen pa kasneje, ko je k meni pristopila mojstrova žena Juanita in mi rekla: »Veš, mojster bolj redko pove to zgodbo, a če jo, ima to točno določen namen. Razmisli.«  Prešinilo me je: »Message received! (sporočilo je bilo sprejeto)«. Ne-direktno podan subtilen  namen je bil nedvomno dosežen. Presenetilo me je. Dotaknilo se me je.

Kdo je velemojster Share K.Lew?

 Njegovo celo ime je Share Kimyuen Lew in sam se nikoli ne predstavlja kot velemojster. Vedno je rekel, naj se ga pokliče po imenu ali samo kot mojster. Rojen je bil kot sirota leta 1918 nekje na Kitajskem in je glede na starost moj najstarejši učitelj, pravi Qigong starosta. Do svojega trinajstega leta je živel na jugu Kitajske v samostanu Wong Lung Kwan, kjer se je naučil celotno paleto klasične taoistične filozofije, zdravljenja in borilnih veščin. Vsa nadaljnja leta je intenzivno proučeval meditacijo in meditativne tehnike sistema Dao Dan Pai in ob tem še  z velemojstrom Kim Yuenom Lew-jem taoistični Qigong.

Leta 1948 se je iz Huang Lung Guan taoitičnega samostana preselil v ZDA. Bil je pristen taoistični menih, ki je deloval kot zdravilec in učitelj taoističnih tehnik. Najprej je poučeval v San Franciscu in se tam pri svojem stricu velemojstru Lao Lew učil kung fu-ja. Njegov stric je bil izjemen kung fu borec in nedvomno mu je predal posebno znanje. Leta 1970 je s priznanjem svojih učiteljev odprl prvo združenje in prvi taoistični center odprtega tipa, kjer je učencem izven taoističnih krogov in v večini ne-Kitajcem več kot 40 let podajal do tedaj skrita znanja taoistične notranje umetnosti: energijskega notranjega negovanja, qigong, kung fu, taoistične meditacije, zeliščarstvo in samo-zdravilne tehnike. Sploh je bil prvi, ki je poučeval pristno taoistično notranjo nego na zahodu: tako v ZDA, kot na Japonskem in tudi v Evropi. Bil je taoistični menih z več kot 70-letnimi delovnimi izkušnjami v tradicionalnem zdravljenju in borilnih veščinah. Umrl je poleti leta 2012 in to ravno pred našo poletno gorsko delavnico, ki smo jo takrat imeli na Črnem Vrhu nad Cerknim.

Bil je star 94 let, a v svojem spominu ga hranim kot čvrstega in okretnega srčnega človeka. Bil je res  neverjetno skromen in pozoren človek in nekako »vedno prisoten«. Dal je nek »pečat«, ko ti je pokazal, da obstajaš.

Kje si ga zadnjič srečal?

 Velemojster Share je večinoma poučeval po različnih krajih ZDA, a je vsako leto najmanj enkrat ali dvakrat prišel v Evropo, predvsem v Anglijo in Nemčijo. Jaz sem bil na njegovih delavnicah v obdobju med 2004 -2009 v Nemčiji. Kasneje so mi finance ponagajale, saj so se delavnice večinoma odvijale pod okriljem kalifornijskega Esalen Inštituta v Heilderbergu v Nemčiji, nekaj malega sicer v Münchenu, a zaradi bivanja in stroškov prevozov in še udeležbe na delavnicah pri drugih mojstrih, se ni izšlo. Tako sem ga zadnjič srečal, ko je bil bil star 91 let. Izgledal je čudovito, nadvse mladostno in okretno za tako starost. Ni bil samo učitelj enega sloga. Bil je človek izjemno bogatimi znanji in sposobnostmi. Bil je taoistični zdravilec in izvajalec borilnih veščin ter qigong  sistema Tao Ahn Pai Shen. Z ženo Juanito sta bila res en poseben par. Ona je bila več kot 30 let mlajša od njega. Poročila sta se, ko je velemojster dopolnil 58 let. In vendar sta delovala kot ena duša, kot sporazumna enota. Juanita je že pred njunim prvim srečanjem intenzivno gojila meditacijo in qigong, kasneje se je priučila še veliko mojstrovih veščin. Po njegovi smrti na njegovo željo  nadaljuje s poučevanjem Neigung  sistema Tao Ahn Pai Shen, meditacije in znanja iz taoističnega zeliščarstva. Ne poučuje pa borilnih tehnik.

Kakšen sistem je Tao Ahn Pai Shen?

 Slog, s katerim se je velemojster Share največ ukvarjal, je edinstven in obsežen Tao Ahn Pai sistem, ki sega 1300 let nazaj do ustanovitelja, ki je bil eden od osmih taoističnih nesmrtnikov, imenovan Lui Tung Pin. Osnova tega sistema je notranja kultivacija, znana kot Neigong. Njegove tečaje je obiskovalo tisoče in tisoče učencev, nekateri so ob njemu ostajali tudi več deset let. Prenašal je obsežno in kvalitetno znanje in glede na jasen in razumljiv način podajanja le-tega ga njegovi učenci imenujejo velemojster. Poučeval in deloval je kot zdravilec do zadnjega dne življenja, že v starosti 94 let. Poleg tega, da je poučeval v svoji šoli, je bil pogosto vabljen na Esalen Inštitut v Big Suru v Kaliforniji in v Omega Center v New Yorku ter izven ZDA. Znanje je tako prenesel zelo široki publiki, kjer so nekateri postali tudi učitelji; to so bili študentje, umetniki, televizijski in radijski delavci, zdravniki, terapevti, zdravstveni tehniki, psihologi, psihiatri, akupunkturisti, tui-na maserji, zdravniki TKM, filozofi in antropologi, ki so raziskovali taoizem.

Tao Ahn Pai Shen je širok taoističen sistem, ki ne vsebuje samo nekih sklopov vaj in meditacij, temveč zaobjema vse, kar pozdravi Shen z notranjo in zunanjo nego. Deluje globinsko in glavni namen je samozdravljenje. Njegove redke in izjemne vaje razvijajo boljšo koncentracijo, povečajo ostrino vida in sluha ter povečajo občutljivost za sebe in druge.

Njegovi učenci, sedaj učitelji, tudi po njegovi smrti poučujejo različne dele in oblike tega sloga, ki izhajajo iz najstarejše obsežne oblike Dao Yin Nei Dan ali Wai Dan vaj. Dao se nanaša na naravno danost, na fizično gibanje, ki ga vodi moč uma, in posledično spodbuja notranji pretok tok Qi-ja po telesu. Yin pomeni, da s pomočjo fizičnih gibov lahko Qi doseže okončine. Nei je mehki način notranjega delovanja za distribucijo Qi-ja, Wai je trd način notranjega delovanja za distribucijo Qi-ja, Dan je oblika vadbe.

Tao Ahn Pai Shen je sistem, ki preko vadbe goji in uri Shen. Kitajski taoističen izraz Shen pomeni nekaj podobnega kot angleška beseda Spirit, duh po naše. Vendar dejanski pomen ni ravno isti, ker glede na taoistično podajanje je Shen mišljen tudi kot fizična snov, kot sta resnična kri ali kosti. Gre za obdelovanje nekakšne snovi, »plazme«. Veliko je na tem nivoju še nepojasnjenega.

Zakaj je velemojster Share K.Lew iz Kitajske odšel v ZDA?

 Leta 1948 v času kulturne revolucije je velemojster Share iz Huang Lung Guan taoističnega samostana, templja Rumenega Zmaja na gorovju Luo Fo v bližini Kantona, emigriral  v ZDA zaradi odlokov takratnega komunističnega režima, da se vse templje zapre. Že kmalu po njegovem odhodu iz Kitajske je bil leta 1949 več kot 700 let star zmajev tempelj porušen in zravnan s tlemi. Podobno kot številni drugi templji na Kitajskem. Ostal je samo en sam kamniti blok z vklesanim imenom samostana. Ta monolitni blok, ki se je ohranil, sedaj varuje glavni vhod v stavbo novega templja, ki so ga odprli aprila 1998. Velemojster Share K.Lew, ki je tako večino življenja preživel v San Diegu v Kalifornij, je bil zadnji znani preživeli menih tega templja. Zato je bil tudi edini, ki je lahko prenesel znanja Tao Ahn Pai sistema.

Zakaj misliš, da se ti je ta zanimivo dolgočasna zgodba tako zelo usedla v spomin?

 Življenje je polno iskanja poti. Taoisti to pot imenujejo Tao (ali Dao), saj se črki t/d na Kitajskem izgovarjata skoraj identično.

Najti Tao (Dao) se zdi skoraj nemogoče. Da bi to razumeli, se moramo zanesti na svoj duh, na svojo dušo, ne na svoj intelekt. Po naravi nam je dano, da stvari razumemo na tri načine: preko naših nagonov in čustev, preko naših čutil in skozi logiko našega intelekta. Instinkti in čustva nam povedo, kako se počutimo v različnih situacijah. Naših pet čutil nam pokaže, kaj se dogaja v svetu okoli nas. Končno sklepe urejamo z mislimi. Vsak od teh načinov spoznanja predstavlja drugačno vrsto razumevanja in skupaj tvorijo meje običajnih izkušenj. Spoznavanje s pomočjo Tao znanj presega nam klasično poznane konvencionalne metode učenja in poučevanja.

Taoisti pravijo, da le z negovanjem svojega duha, se lahko dvignemo nad vsakodnevno izkušnjo. Verjetno sem na Share-ovi delavnici doživel prav to. Vsi, ki smo obiskovali njegove delavnice in seminarje smo se strinjali v tem, da mojster daje veliko več, kot pokaže. Enostavno si zaznal, v sebi dojel bistvo, ki je očem nevidno.

Nedvomno sem začutil, kako večplastni smo in kako zelo pomembno je, da se tega zavedamo in da gojimo, urimo to naravno dano večplastnost. Pri večini učiteljev se učimo tehnik, mehanike, kar je pomembno, pri mojstru Share-u si ozaveščal drobne premike, si spremljal samega sebe preko samoopazovanja. To je nekonvencionalen način učenja, ki uri izkustva. Pomembno je, da sem sam sprejel ustrezno sporočilo.

Včasih

moraš pogledati

preko zavese dežja

preko koprene megle

… da bi videl

popolno lepoto

v vsakdanjem.