Čustvene pasti preteklosti

KAKO SE IZVITI IZ ČUSTVENIH SPON PRETEKLOSTI

 

Današnji tempo zahteva, da veliko osebne energije posvečamo pomembnim področjem v svojem življenju. Zato načrtujemo, sprejemamo pomembne odločitve in se trudimo dosegati zastavljene cilje. Pa vendar je v našem življenju pogosto stalnica, da se soočamo z vedno istimi težavami, ki se z neprijetno enakomernostjo pojavljajo tako, da si začnemo zastavljati vprašanje:« Zakaj jaz? Zakaj se to dogaja prav meni?«

Vsi tovorimo s sabo stare zgodbe, ki se jih še komaj zavedamo, a nas ne izpustijo iz krempljev preteklosti in nam povzročajo težave v sedanjosti. Preprečujejo nam, da smo v življenju srečni in zadovoljni, pojavljajo se v podobi nepravih partnerjev, napačnih služb, slabih šefov, vedno enakih in podobnih problemov z istimi ljudmi in vedno enakih neustreznih odzivih v določenih situacijah. Vse to nam pobira velike količine osebne energije in dokler se ne zavemo, da v nas delujejo negativni programi iz preteklosti, iščemo rešitve na napačnem mestu, v dogodkih in ljudeh, ki nas obdajajo sedaj.

Če se določeni problemi v našem življenju ponavljajo z neprijetno enakomernostjo, je to zaradi tega, ker njihov vzrok ni v sedanjosti, temveč v preteklosti. Šele takrat, ko so očiščeni programi iz naše preteklosti, izginejo naši današnji problemi.

V naslednjih zgodbah, ki vam zagotovo ne bodo zvenele tuje, se bomo seznanili, kako negativne čustvene izkušnje preteklosti vplivajo na posameznike. Na videz popolnoma »normalni«, uspešni, samozavestni, pa vendar nesposobni čustvovanja.

Zakaj smo lahko tako uspešni, a hkrati tako nezadovoljni?

So čustva res nekaj nepotrebnega, prepovedanega in te naredijo za slabiča?

Vsi slutimo, da bi se za odgovor na tako vprašanje, morali soočiti s svojimi čustvi, svojo notranjostjo.

Paradoks današnje družbe je v vrednotah, ki na prvo mesto daje učinkovitost oziroma profit. Kako je z vami kot osebnostjo in vašimi čustvi ter ali ste srečni, je drugotnega pomena.

Življenjske zgodbe – situacije:

 

 KO JE LOVEC PRAVZAPRAV ŽRTEV

Goran se je že skoraj dva meseca trudil vpleniti novo žrtev. Spuščal se je v dolge pogovore, ki so bili koketni, osvajalski in brez vsebine. Brez težav je govoril tudi o sebi, o odnosu … vabil je na kavo, kosila, večerje. Obema je bilo jasno, da se po čudoviti večerji, ob druženju, za katerega se je še posebej potrudil (se lepše oblekel, poskrbel za idiličen sončni zahod, bil pravi džentelmen), bližata cilju. V pogovoru je bil pozoren, topel, natančno je vedel, kaj je prav in kaj ne. Ko sta bila sama, sta se posvetila intimnosti. Lepo, počasi … in na koncu OGNJEMET. Zjutraj je že ob sedmih planil iz postelje, se oblekel umil in že bil v nizkem štartu za odhod. Na kavi sta bila redkobesedna, zadržana, vsa sproščenost prejšnjega dne je izginila. Takšnih razmerij je imel kar veliko in vsakič, ko je prišlo do intimnosti, je zatem čutil nekakšno otopelost v sebi. Poljub, božanje, držanje za roko je zanj postalo nepotrebna navlaka. Je to res le lovski nagon? Ali je na koncu res obsojen, da se vedno spremeni v otopelo žrtev? Goran se je takšnega zatiranja lastnih čustev naučil v otroštvu. In jih ponavljal in ponavljal.

Poglejmo dva načina iz preteklosti na primeru, kako bi se Goran lahko naučil pozitivnega ravnanja s čustvi in primer negativnega načina, ki se mu je v resnici pripetil.

Sedemletni Goran leži stokajoč v postelji: »«Mami danes ne morem v šolo. Res se slabo počutim. « Mama pozna svojega sineka.  Se pogovori z njim in ugotovi, da danes pišejo v šoli »kontrolni test ». Aha, strah ga je, da se bo slabo odrezal. Mogoče ni zadosti pripravljen. Pogovorita se o njegovih pričakovanjih, občutkih in o tem, da slaba ocena ne pomeni neuspeh, če se potrudiš, kolikor zmoreš. Mali Goran se iz tega nauči, da ga sme biti strah težav; da je dovoljeno in koristno pogovoriti se z drugimi o teh težavah.

Mali Goran leži stokajoč v postelji: »«Mami danes ne morem v solo. Res se slabo počutim. «Njegova mama se odzove drugače: »Ali danes pišete test? Nisi se pripravil, ane?! Če bi se več učil, ti ne bi bilo težka in ne bi bilo treba igrati teh slabost. Takoj vstani in gremo v šolo.« Opisani prizor je verjetno nam vsem bolj poznan. Mama je hotela narediti najboljše za svojega otroka, vendar je bil njen način neustrezen in neprimeren. Goran je šel v šolo in pisal test. Rezultat je bil že vnaprej jasen. Goran si je za vedno zapomnil neprijetne občutke strahu, tesnobe ob pisanju in tudi občutke po negativnem testu. Mali Goran se je tako naučil, da ne sme govoriti o svojem strahu in da ni dobro z nikomer govoriti o svojih občutkih. Predvsem pa si je zapomnil neprijetne občutke pri pogovoru z mamo. Njegova mama mu je jasno sporočila: »Nisi se pripravil. Če bi se več učil, ti ne bi bilo treba igrati slabosti.« Pri tem pa je najbolj pomembno, kako je sedemletni Goran to razumel: »Ne sme me biti strah. Mama bo jezna name, če se bom bal.« Počutil se je prizadeto, zavrnjeno in žalostno. Takšne čustvene rane so zelo boleče in pustijo trajne posledice. Iz take izkušnje nastane negativno prepričanje: »Moja čustva in potrebe niso pomembne.« Takšne čustveno intenzivne otroške izkušnje nas lahko spremljajo celo življenje in tako lahko razumemo, zakaj se Goran tako obnaša v življenjskih situacijah.

Težave ravnanja s čustvi izhajajo iz otroštva. Že takrat smo se naučili potlačiti svoja čustva. Pozneje v osnovni šoli in v ostalih izobraževanjih pa se o tem ne učimo. 

   MOŠKO PRIJATELJEVANJE

 Že leta so najboljši prijatelji. Skupaj popivajo, lovijo ribe, si privoščijo »moške« vikende«, gledajo nogomet, komentirajo ženski svet, politiko in vse okoli njih. Nikoli prav nikoli pa se ne pogovarjajo o svojih problemih, stiskah doma, problemih v službi, težavah o odnosih. Tudi, ko vidijo, da je nekdo izmed njih do vratu v težavah, se o tem pogovarjajo, ko njega ni zraven. Z njim pa se obnašajo, kot da je vse v najlepšem redu. Nihče mu ne poskuša pomagati. Nihče se noče s tem obremenjevati. Pa naj gre za problem z alkoholom, ali pa ko je izgubil službo, ali ko se ločuje, ali je hudo zbolel. V sebi si govorijo:«Vsak moški se mora zlizati sam, sicer ni pravi moški?!» Prepoznate tudi tukaj vzorec »zatiranja čustev«? Prepoznate tudi tukaj prisotnost negativnega prepričanja: »Kazati čustva pomeni, da si slabič in nemočen.«

 Ravnanja s čustvi se naučimo v skupnosti ljudi, ki jim zaupamo, s katerimi se sprostimo, ki jim verjamemo. 

  OSVOBODIMO SE SPON PRETEKLOSTI

Negativne čustvene izkušnje nas spremljajo toliko časa, dokler ne predelamo in se ne znebimo čustvenih bremen preteklosti. Odprava negativnih omejujočih prepričanj je najpomembnejši korak pri odpravi negativnih programov, ki nas vtirjajo v nezaželjene vedenjske vzorce.

Prepričanja so enostavno tisto, kar verjamemo o določenih ljudeh, stvareh, situacijah, odnosih. Kdor je v otroštvu dobil prepričanje, da je: nemočen, ni pomemben, bo zapuščen, ni vreden ljubezni in ne more nikomur zaupati, to verjame celo življenje. Vsaj dokler se s problemom ne sooči in mu nekdo ne odpre oči za drugačna videnja in prepričanja.

 

Tudi SREČA je stvar prepričanja

Temeljna prepričanja so vtisnjena v jedro naše osebnosti in nenehno upravljajo na vsa pomembna življenska področja. Prepoznamo jih predvsem kot trditve, ki si jih govorimo sami sebi ali drugim. Pozitivna temeljna prepričanja nas v življenju podpirajo in dajejo življenju smisel, zato moramo pozorni in neprestano preverjati, v kaj verjamemo na pomembnih življenskih področjih. Negativna temeljna prepričanja so uničevalni programi. Zavedanje in prepoznavanje je prvi korak k odpravi omejujočih prepričanj, ki nas vežejo na spone preteklosti. Predvsem je potrebno preveriti temeljna prepričanja, ki vodijo vse kar mislimo, govorimo, občutimo in počnemo. Nalednja tabela vsebuje primere, kako lahko negativna prepričanja nadomestimo s pozitivnimi:

Negativna temeljna prepričanja                Pozitivna temeljna prepričanja

Nihče mi ne more pomagati .                                Zmeraj se vse izteče dobro zame.

Na nikogar se ne morem zanesti.                          Zaupam ljudem, ki me obkrožajo.

Tega si ne zaslužim.                                                Vem, da je to namenjeno prav meni.

Tega ne zmorem.                                                    Doslej mi je še zmeraj uspelo in mi bo.
Tudi zdaj mi ne bo uspelo.

Nemočen sem.                                                         Upravljam svojo moč in imam vpliv na izzid dogodkov.

 

Zakaj je tako malo ljudi s pozitivnimi temeljnimi prepričanji? Ker je večina staršev v otroštvu dobila negativna temeljna prepričanja in jih  je nenamerno in nezavedno prenaša na svoje otroke.

Čas je, da spremenimo svoja prepričanja, ki zavirajo samorazvoj.

tekst je iz delavnice Neuro-lingvističnega programiranja (N.L.P.)

Taijiquan in Qigong   šola notranje moči

Društvo Tolmun

šolanje za vzpostavljanje notranje moči in harmonije

e-mail:     solanotranjemoci@gmail.com      ali      e-mail:   info@taichi-sola.si

 tel. ali SMS:        041/430-650        čas: 9:00-18:00

©Društvo Tolmun

Vaš elektronski naslov skrbno varujemo in uporabljamo v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05).

Za odjavo iz naše e-poštne liste, prosimo, da v odgovor na naš elektronski naslov info@taichi-sola.si  napišete ODJAVA in pripišete vaš ustrezen elektronski naslov. Hvala za zaupanje!