Je ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem sploh možno?

Zadovoljstvo nastane takrat, ko so v ravnovesju, tisto kar misliš, tisto kar rečeš, in tisto kar narediš. (Mahatma Gandhi)

11-roban-smreka

Je ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem sploh možno?

Ko pri vadbi omenimo, da je potrebno nek gib ali sklop gibov izvesti 3x ali 9x ali 36x ali 81x ali 6561x … se skoraj samoumevno sproži tisti refleksni odgovor: “Ja, kje pa bom našel čas?”

Vsakdo od nas ima svoje poklicno in svoje zasebno življenje. Lahko bi tudi rekli, da imamo življenje z obveznostmi in tisto, kjer se lahko posvetimo sebi in sprostimo. Vsekakor vadba qigonga in taijiquana spada v tisto drugo. Poklicno življenje ali življenje, ki zahteva urejanje obveznosti in ukvarjanje z drugimi ljudmi, nam dandanes jemlje ogromno časa. Prednjači. Marsikomu jemlje ves dnevni čas. Koliko pa se nekdo troši v poklicnem življenju, je odvisno od osebnega zadovoljstva, stopnje sproščenosti in sposobnosti usklajevanja med obveznostmi in med osebnimi potrebami. Ko osebno zadovoljstvo pada, se bolj trošimo. Prav tako se bolj trošimo, če ne znamo pravilno razporediti in uskladiti čas za druge oziroma čas za sebe. Vsak dan ustrezno bremenitev nalagamo na tehnico: na eno stran sproščenost, na drugo stran bremenitve. Če dan za dnem nalagamo samo na eno stran …, enkrat tehnica popusti, poči, ker je preobremenjena. To neravnotežje občutimo kot utrujenost, iztrošenost, nerazumevanje, nepriznanje, nemoč, bolezen, potrebo po osami, potrebo po sprostitvi in počitku.

ura1Vsakdo je to okusil. Vsakdo to ve. In vsakdo si želi vzpostaviti ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem. Saj vemo, da je enostavno: postaviti je treba enako težo na vsako polovico. In vendar bo marsikdo rekel: “To je nemogoče! Poslovno življenje ti ureja firma, posel, stranke, promet, uprava, družina, otroci … Skratka, drugi. Drugi mi določajo, koliko časa moram posvetiti poslu ali obveznostim, in zame ostane bore malo, premalo.”

To bo kar res, če “težo” življenja merimo s časom. Dan ima 24 ur, od tega 8 ur spimo, 8 ur smo na poslu, 2 uri iz/na poti na posel, 2 uri z družino pri obrokih, 2 uri za osebno nego in osebne ali družinske potrebe (npr. trgovina ali vrt ali obiski), ostaneta še 2 uri, ki jih lahko razporedimo za osebni hobi. Če pri tem družinske zadeve ocenimo kot obveznost, se tehnica katastrofalno prevesi na eno stran. Res vidimo samo dve uri za sebe in za svoj hobi; ali pa še manj.

Tako vidijo tudi vsi tisti, ki togo ločijo: tam je delo, in tam je življenje. Ne more biti ravnotežja!

ura2Stari mojstri pa življenje ocenjujejo na drugačen način. Njim je življenje celota. Ne ločujejo dela/obveznosti, življenja/hobija … Pravijo, da je vse v nenehnem prepletu yin/yang in petih faz in kvaliteto življenja težkajo po kvaliteti izbire. Nekvaliteten Qi ne prinese zdravja. Samo kvalitetna energija zdravi in jača. Njihovo ocenjevanje in polaganje na tehnico ni v količini ur, temveč v kvaliteti sprejetega qi-ja in v pretočnosti meridianov.

Torej, če smo 8 ur na poslu in pretežno sedimo ali pa izvajamo toge gibe, je dovolj 5 do 10 minut na uro, ko se posvetimo sebi in sprejemanju kvalitetnega qi-ja (z gibanjem ali meditacijo). In tehtnica se uravnoteži. Z dovolj qi-ja postanemo zadovoljni sami s sabo in s tem, kar opravljamo. Odgovornosti postanejo samo aktivnosti in nam niso v breme. Ker smo osredotočeni, jih hitreje opravimo. Podobno velja za opravljanje odgovornosti doma, v krogu družine, poznanih. In če tiste dve uri za hobi posvetimo pravilni in kvalitetni vadbi, kjer se napolnimo s qi-jem in se ne trošimo, se nam ta energija akumulira in služi kot rezerva za tiste težje trenutke, ko je obremenitev več.

ura3Res je, življenje je polno bremen in obveznosti. Ko smo zadovoljni sami s sabo, ko smo polni Qi-ja, to niso bremena, temveč so samo skale v reki, ki jih je treba pravilno obpluti. Qigong in taijiquan učita, kako pluti. Na ta način omogočata, da življenje je to, kar mora biti: ena celota, samo življenje.

V življenju je možno ravnovesje, če življenja ne ločujemo in ga ne sekamo na dele. Delo in obveznosti so integrirani v naše življenje, tako kot je integriran hobi, ki smo si ga izbrali, in družina, ki smo si jo ustvarili; in prijatelji, s katerimi delimo trenutke; in vse ostalo.

Življenje postane celota, ko je polno kvalitetnega qi-ja. Takrat se nam vse obveznosti in vsa bremena zdijo obvladljiva in nenaporna. In to omogoča “desettisoče” trenutke ravnovesja.

Ravnovesje je možno neglede na to, s čem se ukvarjamo: poklicno ali zasebno, ko smo pozorni na energetsko kvaliteto bivanja in obstoja.

(Iz popotnikove malhe ©NedaKocjančič)

12-dnevni qigong